Dazed&Confused: Erasmus exchange in Poznan, day 7

Day 7

19.o2. 2o12

Toooorej….danes sem spala nekje do 10ih, 11ih..ne vem kaj mi je blo. Ko sem se končno spravla k sebi, sem neki pojedla in pol igrala malo briškulo prej neta z mojim bratom ;). Pol sem uprašala cimro, če pozna kakšno poceni restavracijo, da grem nekaj pojest pred ogledom jezera Malta (smo šli drsat!;). In me je napotila v eno v centru, s tipično poljsko hrano. Pridem tam in uprašam za sth. vegeterian in ženska mi reče, da nimajo! Fortunately je bla zrven kitajska, v katero sem si želela it že od prvega dne, zato sem šla tam. Notranjost je bla res ful lepa, na tv so vrteli koncert od U2 in pol še od Police (Sting je biu takooooo lep, ko je biu mlad <3)…naročim eno solatko (kitajsko zelje), mešano zelenjavo in orange juice, ofkors. Med čakanjem obujam spomine na našo koprsko kitajsko <3 in njene enormne količine hrane in ko dobim na mizo hrano, skoraj padem skupaj. Solatka in una zelenjava se nahajata v dveh majhnih krožnikih, vse skupi za dat 2x usta. Brez riža kot priloga. Pojem tisto in sem še vedno lačna. Si naročim še sladico – neke sezamove kuglice, pomnjene s čokolado. Dobim štiri mičkene lepljive kuglice.Plačam 7€ in se furiosa poberem stran. Mam še neki časa pred meetingom za it na jezero, zato se malo zgubljam in delam neumnosti po bljižnjem zasneženem parku. Končno odbije 3.3o in grem na meeting point. Tam srečam Betϋl in Büşro in skupaj z ekipco se odpravimo na metro. Prispemo do zaledenelega jezera in žalostno ugotovim, da ne bomo drsali na jezeru, ampak na umetnem ledu enem šotorčku zraven. Z Betϋl, Büşro in Yeᶊim, se odločmo da najprej nardimo par fotk in poltem gremo provat drsat. Sledi skoraj eno urno lovljenje ravnotežja in zeloooo počasnega »drsanja« (če bi se temu lahko tako reklo) v krogu. Naveličale smo se kar hitro, zato smo šle en giro v bližnji shopping center, v katerem smo zaradi utrujenosti ble slabe pou urce in smo se zato odločle, da it'Z time to go »home«. Prispem v dormitory in se s cimro (KONČNO!) odpraviva v Tesco po šalčko za kornflekse, krožnik, brisače and other stuff. Nakupimo vse življenjsko potrebno (beri:poln voziček) in gremo z metrojem nazaj. Tipo smo zgledale ko ene ciganke z uso to robo + že napou strganimi vrečkami zaradi prevelike teže. Js sem si mogla skoraj amputirat roko, ki sem nosila 6 flaš vode po liter in pou. Končno prispemo »domov«. Porable smo 2 uri – od devetih do 11. Ja, Tesco je odprt 24/24. Poor workers. Še zmeraj se ne morem potolažit zaradi kitajske…ampak imam slane palčke in pivo, ki me spravlja v vsaj malo boljšo voljo.